Omemba: Katarina Marinčič

»Vsak od nas je zaklenjen v svojo samoto.«

»Vem, kaj ni smisel življenja. Kopičenje denarja in stvari, zvezdniško življenje, fotografije na naslovnicah in tolikšen strah pred samoto in tišino, da se nikdar v življenju ne vprašaš. Kaj naj storim s tem svojim kratkim časom na zemlji.«

»Ob ponovni izdaji se počutim počaščenega.«

»Katarina piše, jaz pa sem se posvetila gledališču. V tem romanu sta zastopani obe veji, del romana je drama in del drame je roman.«

»Gre za poezijo jasnega izraza, presunljive lepote in globokih uvidov, ki nas neustrašno in nepopustljivo soočajo z našo človeškostjo; vidi v našo dušo, vidi našo senco in ji da glas - je duhovno darilo, prepotrebna popotnica za ta naš nemirni čas.«

»Vsak od nas je zaklenjen v svojo samoto.«

»Vem, kaj ni smisel življenja. Kopičenje denarja in stvari, zvezdniško življenje, fotografije na naslovnicah in tolikšen strah pred samoto in tišino, da se nikdar v življenju ne vprašaš. Kaj naj storim s tem svojim kratkim časom na zemlji.«

»Ob ponovni izdaji se počutim počaščenega.«

»Drobtinice po eni strani roman, ki je izjemno navezan na čas in prostor, ki ga opisuje, po drugi strani pa ima nekaj univerzalnega, tako kot vsaka dobra zgodba, in ta univerzalnost je v njem iskanje samega sebe.«

»Katarina piše, jaz pa sem se posvetila gledališču. V tem romanu sta zastopani obe veji, del romana je drama in del drame je roman.«

»Gre za poezijo jasnega izraza, presunljive lepote in globokih uvidov, ki nas neustrašno in nepopustljivo soočajo z našo človeškostjo; vidi v našo dušo, vidi našo senco in ji da glas - je duhovno darilo, prepotrebna popotnica za ta naš nemirni čas.«

»Vsi stari prevodi niso nujno zastareli, je pa Saša Jerele v svojem poskrbela za avtentično podobo Balzaca in poustvarila 'grdoto, opornost in brutalnost tega sloga pisanja' v skladu z vsebino romana.«

»Saša Jerele v svojem poskrbela za avtentično podobo Balzaca in poustvarila 'grdoto, opornost in brutalnost tega sloga pisanja'.«

»Nikakor ni namen Nabokova do nje vzbujati sočutja, ravno nasprotno se dobro vidi obsojanje vse teh zavržnih dejanj.«

»Roman nagovarja tudi sodobnega bralca, saj živimo v času, ko kapitalizem ponavlja prizore, ki so se zgodili v knjigi.«

»Saša Jerele v svojem poskrbela za avtentično podobo Balzaca in poustvarila 'grdoto, opornost in brutalnost tega sloga pisanja' v skladu z vsebino romana.«

»Ta med sabo sicer povezuje osrednji lik, ki pa mu Kralj dodaja še druge like in glasove, kar je eden ključnih dejavnikov, da medvojna Šiška pred nami oživi kot specifičen kraj in prizorišče.«

»Knjiga je verjetno tista najbolj prepoznavna nosilka kulturne vsebine, ki pride v roke res vsakomur, vsem sodelujočim na natečaju želim, da bi tudi njihova dela dosegla kar najširši krog bralk in bralcev.«

»Kar v knjigi vidi in sliši on, sem v resničnem življenju videla in slišala jaz: prizori in dialogi so večinoma iz mojega spomina, tisti redki, ki so izmišljeni, so izmišljeni po analogiji.«

»Ne pravim, da mora vsakdo najprej tako živeti, če hoče o tem pisati, menim pa, da lahko s takšno izkušnjo zarežeš globlje v stvarnost, če seveda nosiš v sebi gon po pisanju.«

»Bralca popelje globoko v to, kar je Deleuze poimenoval logika občutja, kjer izgubimo orientir naracije, ki bi nas vodila skozi dogodke tako, da bi jih lahko razumeli v vzročno-posledični sekvenci.«

»Moja dolžnost je opozarjati na sistemske napake, ki držijo ljudi v pomanjkanju, revščini, zaradi katerih imamo epidemijo duševnih motenj, saj živimo popolnoma nestabilno življenje.«

»Avtorica išče neizkoriščeni potencial v jeziku vsakdanjega življenja in prek njega ji je uspelo napisati pomembno zgodbo o nič kaj preveč posebnem življenju.«

»Dovolili so mi samo enega samega, zdelo se jim je smešno, da bi jo poljubljal več kot enkrat – ali še drugače, da bi si ga v mislih podaljšal, tako da bi v trenutku, ko bi se v svoji sobi zavedel, da sem sam in ločen od mamice, in bi začel sopsti, lahko segel po skrbno shranjenem spominu kakor po hostiji, ki bi predstavljala njeno telo in kri – …«

»Mož poznih tridesetih let, postaran otrok, diletantski pisec, snobovski častilec kneginj, ljubitelj gloga in špargljev, je skrivaj postal velik pisatelj.«

»Piš leze po dimniku kot revma po kosteh, bajta vzdihuje kot od privajene, ne prehude bolečine, lesna goba se napihuje kot kura pred spanjem: lahko bi tudi tako, v prispodobah, opisal, kar je slišal skozi priprta vrata. V resnici ni slišal ničesar, kar bi ga spominjalo na človeške glasove niti na glasove udomačenih živali.«

»Ogledal si jo je s spokojnim zanimanjem. Vse je videl, vse razumel. Z obraza ji je prebral, kako malo se ji je v življenju zgodilo.«

»… ubogo kot izložbena lutka, ki z izpahnjenimi rokami čaka, da jo bodo oblekli in ji nadeli lase; ganljivo kot okostje velike ribe, obeljeno od soli, na plaži iz vulkanskega peska, nastlani z nečednimi naplavinami.«

»Nove (avto)biografske izdaje, ki so v zadnjem času zelo priljubljene – izideta biografiji igralke Jožice Avbelj, ki je delo Petre Pogorevc, in smučarske legende Toneta Vogrinca ob njegovi 80-letnici.«

»Izšlo bo tudi nekaj zanimivih del avtoric, saj se z novimi knjigami vračajo Gabriela Babnik, Ana Schnabl, Irena Svetek.«